WOFOST: model za napovedovanje pridelka - 1. del

摘要

Model WOFOST je bil odgovor Alterre in centra Plant Research International (oboje Wageningen, Nizozemska) na potrebe po agrometeoroloskem simulacijskem modelu za 10-dnevno kvantitativno napovedovanje pridelka na drzavni ali regionalni ravni in kvalitativni monitoring pogojev za rast razlicnih poljscin za celotno EU. Celo druzino modelov, v katero spada tudi WOFOST, so razvijali v Wageningnu v soli C. T. de Wita. Prvic je bil dokumentiran leta 1986 (Wolf in sod.), njegov prvotni namen je bil preucevanje potencialnega pridelka razlicnih poljscin v tropskih drzavah, s cimer so se ukvarjali van Keulen, Wolf in van Diepen. Uspesne verzije WOFOST-a se ze vec kot 10 let uporabljajo v razlicnih raziskavah. Razlicne aplikacije so bile prilagojene za analizotveganja pri pridelku, variabilnosti pridelka skozi leto, variabimosti zaradi razlicnih tipov tal ali zaradi raznovrstnih agrohidroloskih pogojev in razlik med kultivarji, relativne pomembnosti faktorjev, ki dolocajo rast, setvenih strategy, vplivov podnebnih sprememb, kriticnih period za uporabo agrikulturne mehanizacije in drugega. Trenutno je dostopna verzija WOFOST 7.1.2. WOFOST je fizikalni model, ki razlaga rast pridelka na osnovi procesov, ki se dogajajo v rastlini in uposteva, kako na te procesevplivajo okoljske razmere. Osnova za izracune produkcije suhe snovi je stopnja asimilacije CO_2 v rastlinski odeji, ki je odvisna od absorbirane energije sevanja in je funkcija vpadajocega sevanja in listne povrsine poljscine. Izbiramo lahko med potencialno in dejansko (omejena kolicina vode) simulacijo. Meteoroloske podatke moramo pripraviti v pravilnem formatu. WOFOST uporablja vodno bilanco, ki v danem casovnem obdobju primerja kolicino vode, ki pride v koreninsko cono, s tisto, ki gre iz nje, ter doloci razliko med njima za spremembo vsebnosti vode v tleh. Uposteva infiltracijo, evaporacijo, transpiracijo, perkolacijo in kapilarni dvig. Pri tern se moramo zavedati, da model ni namenjen natancni fizicni obdelavi gibanja vode v tleh, temvec le ocenidostopnosti vode zarastlino. Vpiv hranil (dusik, fosfat in kalij) na pridelek se racuna na letnem nivoju na osnovi dela Janssena in sod. iz leta 1990. WOFOST izracuna fenolosko fazo iz dnevne temperature in korekcijskega faktorja. Temperaturne vsote, potrebne za doseganjedolocene faze, so dolocene v datotekah, ki opisujejo posamezne poljscine. V posebnih prilogah k opisu modela si lahko natancno preberemo vse o enacbah, ki jih model uporablja, o izracunih energije globalnega obsevanja, Gaussovi integraciji, linearni interpolaciji z AFGEN funkcijo, dolocanju datuma setve, CGMS (Crop Growth Monitoring System) bazi podatkov, uporabi meteoroloskih podatkov ter podatkov o poljscinah in tleh v CGMS-u.