Outcome in patients with femoral neck fractures depends on the treatment used

摘要

Izhodi??a Prebivalstvo Slovenije se stara. Med starostniki so zlomi kolkov pomemben vzrok umrljivosti in invalidnosti. Incidenca zlomov vratu stegnenice dosega 25–30 na 100.000 prebivalcev letno. Mnenja o na?inu zdravljenja starostnikov z zlomom vratu stegnenice si nasprotujejo. Kar 94 % dislociranih zlomov vratu stegnenice pri starostnikih na Nizozemskem zdravijo s hemiartroplastiko, v ?vedski pa prakti?no vse primarno oskrbijo z osteosintezo. V SUB Celje so do leta 1994 ve?ino dislociranih zlomov vratu stegnenice oskrbeli z osteointezo s tremi vijaki. Leta 1995 so spremenili protokol zdravljenja. Po?kodovance, starej?e od 65 let z dislociranim zlomom vratu stegnenice so oskrbeli z delno cementirano bipolarno protezo. Obe skupini so primerjali med sabo, da bi ugotovili upravi?enost menjave metode zdravljenja. Hipoteza je bila, da vstavitev delno cementirane bipolarne endoproteze izbolj?a pre?ivetje starostnikov z dislociranim zlomom vratu stegnenice in da pre?ivelim omogo?i uspe?nej?o rehabilitacijo. Bolniki in metode V SUB Celje so od januarja 1993 do decembra 1996 zaradi sve?ega dislociranega zloma vratu stegnenice (Garden 3,4) zdravili 164 po?kodovancev, starej?ih od 65 let. Praviloma so v letih 1993 in 94 zdravili te zlome z osteosintezo s tremi vijaki, v letih 1995 in 96 z vstavitvijo delne bipolarne endoproteze. 131 (80 %) po?kodovancev so spremljali 1 leto. Glede na na?in oskrbe zloma so jih razdelili v dve skupini. V letih 1993 in 94 so zdravili 52 starostnikov zaradi dislociranega zloma vratu stegnenice z osteosintezo s tremi vijaki. V letih 1995 in 96 so zdravili 81 starostnikov zaradi dislociranega zloma vratu stegnenice z delno cementirano bipolarno protezo. Pred operativnim posegom so ocenili zdravstveno stanje po?kodovanca po ASA lestvici. Ugotavljali so zaplete med zdravljenjem in trajanje hospitalizacije. Ob koncu zdravljenja in po enem letu so ocenili samostojnost po?kodovancev pri hoji. Z metodo po Kaplan Meier so ugotavljali 1-letno pre?ivetje in ga z Log-Rank testom primerjali med obema skupinama. Z multivariantno analizo so ugotavljali vpliv neodvisnih spremenljivk na kon?ni rezultat zdravljenja in na enoletno pre?ivetje. Rezultati V skupini A (osteosinteze) je bilo 52 po?kodovancev. Povpre?no trajanje hospitalizacije je bilo 18,75 dneva. Zapleti so se pojavili pri 11 (21 %) po?kodovancih. V bolni?nici so umrli ?tirje (8 %) po?kodovanci. Ob odpustu iz bolni?nice je bilo 18 (37,5 %) po?kodovancev samostojnih pri hoji. Eno leto po po?kodbi so analizirali 43 po?kodovancev (89,6 %). Pri 16 (33,5 %) po?kodovancih so se pojavile motnje celjenja zloma (pseudoartroza, avaskularna nekroza glavice stegnenice). Dober rezultat zdravljenja po enem letu je bil ugotovljen pri 19 (44 %) starostnikih z zlomom vratu stegnenice, zdravljenih z osteosintezo. V skupini B (proteze) je bilo 81 po?kodovancev. Povpre?no trajanje hospitalizacije je bilo 17,8 dneva. Zapleti so se pojavili pri 14 (17,3 %) po?kodovancih. Umrljivost v bolni?nici je bila 7,5 %. Eno leto po po?kodbi smo analizirali 68 po?kodovancev (89,5 %). Ponovnih operativnih posegov na operiranem kolku ni bilo. Dober rezultat zdravljenja po enem letu je bil ugotovljen pri 45 (66 %) po?kodovancev. Kumulativno enoletno pre?ivetje po?kodovancev z zlomom vratu stegnenice in osteosintezo je bilo 64,6 %, pri po?kodovancih s protezami 75,7 %. Zdravstveno stanje pred po?kodbo (razmerje obetov 3,88), metoda zdravljenja (razmerje obetov 0,33) in uspe?nost bolni?ni?ne rehabilitacije (razmerje obetov 0,07) so statisti?no signifikantno vplivali na funkcionalni rezultat eno leto po po?kodbi. Starost po?kodovanca (razmerje obetov 0,30) in uspe?nost bolni?ni?ne rehabilitacije (razmerje obetov 2,89) sta statisti?no signifikantno vplivala na pre?ivetje po po?kodbi. Zaklju?ki Cilj zdravljenja starostnika z zlomom vratu stegnenice mora biti zgodnja mobilizacija in mo?nost obremenjevanja operirane noge. Le-to mu omogo?a hitro vrnitev v njegovo socialno okolje. Prednost oskrbe zloma vratu stegnenice s cementirano bipolarno endoprotezo je v tem, da lahko starostnik nogo takoj polno obremenjuje, ponovnih operacij je malo (0,4–4 %). Rezultati analize v SUB Celje so pokazali, da so zdravstveno stanje pred po?kodbo, metoda zdravljenja in uspe?nost bolni?ni?ne rehabilitacije statisti?no signifikantno vplivali na funkcionalni rezultat eno leto po po?kodbi. Rezultati analize v SUB Celje so tudi pokazali bolj?e enoletno pre?ivetje tistih starostnikov, ki so bili operirani s protezo (razlika 11,1 %), vendar razlika ni bila statisti?no zna?ilna. Med bolni?ni?nim zdravljenjem ni bilo pomembnih razlik v zapletih in umrljivosti po?kodovancev. Statisti?- no pomemben vpliv na enoletno pre?ivetje sta imela starost po?kodovancev in uspe?nost rehabilitacije v bolni?nici. Ocenjujemo, da je zdravljenje dislociranega zloma vratu stegnenice pri starostnikih s cementno delno bipolarno protezo bolj?e kot osteosinteza in predstavlja kirur?ko metodo izbora.