Permsko-triasna meja ter zgornjepermski in spodnjeskitskf skladi na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega Barja, osrednja Slovenija

摘要

V tem in naslednjih clankih skusamo z razlicnimi raziskovalnimi metodami potrditi obstoj zgornjepermskih skladov na obmocju juzne Slovenije in natancneje opredeliti permsko-triasno mejo v pestrem zaporedju sedimentov na juznem obrobju Ljubljan-skega Barja. V zgornji perm smo uvrstili paket temnosivih dolomitov ter bolj ali manj dolomitiziranih apnencev z redkimi vlozki dolomitnih laporovcev in lapornih glinav-cev, ki leze konkordantno pod pisanim karbonatnim in klasticnim zaporedjem skitske serije. Pesceni sedimenti spodnjetriasne serije vsebujejo vlozke sljudnih pescenjakov in laporovcev, navzgor pa prehajajo v vec deset metrov debel horizont oolitnega apnenca s polzkom Holopella gracilior (Schauroth). Spodnji del zgornjepermskih sedimentov je prekrit s kvartarnimi usedlinami. Izotopska sestava kisika in ogljika v zgornjepermskih karbonatnih kamninah je dokaj konstantna. delta~(18)O ima vrednosti v razponu od -1,30 per thousand do + 0,43 per thousand medtem ko se delta~(13)C spreminja od + 3,22 per thousand do + 4,35 per thousand (V-PDB), kar je znacilno za karbonatne kamnine zgornjega perma. Precej drugacna je izotopska sestava kisika in ogljika v sedimentih skitske serije. Takoj nad predvideno permsko-triasno mejo se pojavi v karbonatih skitske serije negativna ogljikova anomalija, ki znasa 6,78 per thousand, nad mejo so povprecne vrednosti parametra delta~(13)C okrog = - 2,56 per thousand, parametra delta~(18)O pa okrog - 4,21 per thousand. Sinteza rezultatov izotopske, sedimentoloske in favnisticne analize ter primerjalnih metod je pokazala, da na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega Barja lezi meja med permskim in triasnim sistemom znotraj zaporedja temnih pretezno karbonatnih kamnin, natancneje med ploscastimi dolomiti (zgornji perm) in konkordantno na njih lezicimi temnimi plastnatimi apnenci.