ACTIVITY OF THE AUTONOMIC NERVOUS SYSTEM AND DIASTOLIC DYSFUNCTION OF THE LEFT VENTRICLE IN YOUNG HYPERTENSIVE PATIENTS

摘要

Izhodi??a. Aktivnost avtonomnega ?iv?nega sistema ima pomembno vlogo v razvoju arterijske hipertenzije, diastoli?na disfunkcija levega prekata pa spada med najzgodnej?e funkcionalne spremembe srca pri razvijajo?i se arterijski hipertenziji. Z raziskavo smo ?eleli odgovoriti na vpra?anje, kak?en je odnos med aktivnostjo avtonomnega ?iv?evja na sr?no?ilni sistem in diastoli?no funkcijo levega prekata pri mladih hipertonikih. Bolniki in metode. V ?tudijo smo vklju?ili 91 mladih hipertonikov in 80 zdravih preiskovancev, ki so ustrezali zahtevanim pogojem. Vsi preiskovanci so bili klini?no pregledani, posneli smo jim 12-kanalni EKG, izmerili telesno te?o in vi?ino ter krvni tlak. Pri vseh preiskovancih smo opravili spektralno analizo variabilnosti sr?ne frekvence (SA) v le?e?em in sede?em polo?aju. Vsem smo opravili ultrazvo?no preiskavo srca: najprej smo s pomo?jo enodimenzionalne vodene preiskave izmerili velikost levega prekata, nato pa s pulzno doplersko preiskavo izmerili najve?je hitrosti pretoka skozi mitralno zaklopko v obdobju zgodnje polnitve (E val) in preddvorne kontrakcije (A val). Rezultati. Rezultati SA so pokazali pomembno ni?jo vrednost razmerja med povr?ino visokofrekven?nega (od 0,15 do 0,4 Hz) in nizkofrekven?nega (od 0,01 do 0,15 Hz) dela spektra (VF/NF) pri hipertonikih v primerjavi z zdravimi preiskovanci (41,4 ± 6,8, 44,3 ± 7,2; p = 0,01). Po na?ih merilih je zna?al dele? hipertonikov s pomembno zni?anim razmerjem 26,2%. Razmerje E/A, izmerjeno s pomo?jo ultrazvo?ne preiskave srca, je bilo pri hipertonikih pomembno ni?je v primerjavi z zdravimi preiskovanci (1,28 ± 0,42, 1,53 ± 0,44; p < 0,001). Dele? hipertonikov z diastoli?no disfunkcijo levega prekata, opredeljeno na podlagi razmerja E/A, je po na?ih merilih zna?al 39,7%. Dele? mladih hipertonikov, ki je imel hkrati pomembno zni?ani razmerji E/A in VF/NF, je zna?al po na?ih merilih 12,5%. Zaklju?ki. Raziskava je pokazala razmeroma visok dele? pomembno spremenjenega razmerja E/A pri mladih hipertonikih, obenem pa je odstotek hipertonikov s signifikantno spremenjeno aktivnostjo avtonomnega ?iv?evja (razmerje VF/NF) na ravni srca razmeroma majhen. Smer spreminjanja razmerja E/A in VF/NF glede na starost dopu??a razlago, da spremembe aktivnosti avtonomnega ?iv?evja nastopajo v razvoju arterijske hipertenzije pred spremembami hitrosti pretoka krvi skozi mitralno zaklopko. Primerjava lastnosti nizkofrekven?nega dela spektra (0,04 do 0,15 Hz) in zelo nizkofrekven?nega dela spektra (0,01 do 0,04 Hz) ka?e na razli?en vpliv simpati?ne veje avtonomnega ?iv?evja v omenjenih frekven?nih obmo?jih. Na podlagi rezultatov analiz menimo, da je zelo nizkofrekven?no obmo?je spektra primernej?i kazalec aktivnosti simpati?ne veje v primerjavi z nizkofrekven?nim obmo?jem. V nadaljnjih ?tudijah bomo poizkusili spreminjati posamezne parametre spektralne analize variabilnosti sr?ne frekvence tako, da bi dosegli ?imbolj natan?en zapis spektra v zelo nizkofrekven?nem obmo?ju.