Some New Aspects about Construction Development of the Maribor City Castle

摘要

Mariborski mestni grad je od svojega nastanka konec 15. stoletja prestal številne prezidave in dozidave, ki so bile posledica spreminjanja njegove funkcije v mestu. Do sredine 17. stoletja je šlo večinoma za dodatna utrjevalna dela (bastija) saj je grad služil tudi kot pomembne del dodatne utrditve severovzhodnega dela mestnega obzidja. Od sredine 17. stoletja postopoma postaja osrednje plemiško prebivališče v Mariboru, najprej grofov Khislov in pozneje grofov Brandisov. V tem času se je nekdanji deželnoknežji upravni dvor gradbeno in tudi pomensko prelevil v grad, konceptualno pa v rezidenco, ki je pomenila vrhunec v njegovem več­stoletnem razvoju. Literatura, ki se ukvarja z gradbeno zgodovino gradu je relativno obsežna saj so se poleg avtorja prispevka z njo ukvarjali še Ivan Stopar, Sergej Vrišer in Karel Pišec. Še bogatejše je arhivsko gradivo, ki se večinoma hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor in Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. V graškem arhivu je gradivo tako zaradi različnih lastnikov kot zaradi različne namembnosti gradu moč najti v različnih fondih od militarije, notranjeavstrijske dvorne komoro do fonda družine Brandis. Prav ta raztresenost in razdrobljenost je bila vzrok, da je šele pričujoč prispevek časovno najnatančnejši pregled gradbene zgodovine mariborskega mestnega gradu. Prispevek je zaokroženo dolgoletno delo o gradbenih fazah mariborskega mestnega gradu. Poda nam celovit pogled na posamezne gradbene faze in uporabo gradu kot tudi način gradnje v 16. stoletju. Povede nas od nastanka gradu kot skladišča deželnega kneza do njegovega vrhunca kot reprezentančne stanovanjske zgradbe mariborskega plemstva.