UVEDBA METODE POZITIVNEGA MATEMATICNEGA PROGRAMIRANJA V SEKTORSKO MODELIRANJE SLOVENSKEGA KMETIJSTVA

摘要

Uvedba metode pozitivnega matematicnega programiranja v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstvaPrispevek povzema kljucne rezultate doktorske raziskave Kozar (2010), katere glavni cilj disertacije je bil uvesti metodo pozitivnega matematicnega programiranja (PMP) v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstva z namenom siritve nabora orodij za kvantitativno analizo ucinkov sprememb ekonomsko politicnega okolja na slovensko kmetijstvo. Uporabljen je bil modelni sistem CAPRI, komparativni staticni model delnega ravnovesja evropskega kmetijstva. Model omogoca testiranje politicnih in ekonomskih scenarijev na agregatni ravni EU27, na ravni skupin drzav clanic, na ravni drzav clanic, na ravni NUTS 2 regij in po posameznih proizvodih. Drugi cilj doktorske raziskave je bil testirati uvedeni pristop s pomocjo celovite regionalne presoje proizvodnih in ekonomskih ucinkov uveljavitve dveh scenarijev dolgorocnih sprememb politike neposrednih placil prvega stebra SKP na slovensko in evropsko kmetijstvo. Agregirani rezultati na ravni EU27 kazejo, da bi odprava neposrednih placil prispevala k padcu izhodiscnega dohodka iz kmetijstva za 17 %. Ucinki so lahko izrazito manj ugodni za posamezne skupine drzav clanic, drzave clanice in regije znotraj njih, odvisno od deleza neposrednih placil v dohodku iz kmetijstva, specializiranosti in konkurencnosti proizvodnje. Najizrazitejsi in tudi najbolj negativni proizvodni ucinki so napovedani za sektor krav dojilj (na ravni EU27 po obeh scenarijih 6 % zmanjsanje velikosti cred glede na izhodisce). Najvecji vpliv na agregatne rezultate za EU27 ima padec velikosti cred krav dojilj v Spaniji in Franciji, ki povzroci verigo ucinkov na druge proizvode. Slovenija je med tistimi obmocji, ki bodo belezila manj ugodne rezultate. Rezultati so lahko podcenjeni zaradi fiksne obravnave kmetijskih zemljisc in nacina modeliranja proizvodno nevezanih placil.